Vsa čast Markoja

Televizija Slovenija poroča, da bo investitor iz Nemčije v odranski industrijski coni zgradil tovarno in v njej zaposlil 150 delavcev. Če se bo ta napoved uresničila, je potrebno županu Markoji dati čast in priznanje za zasluge pri razvoju občine Odranci.

Me prav zanima, kako se počutijo župani sosednjih občin, Markoja jim je speljal ‘posel’ in obenem pokazal, kako je potrebno županovati v interesu občanov. Odranci so na poti gospodarskega razvoja, ostale občine pa v glavnem razmišljajo o ‘uravnoteženi’ gradnji cest in pločnikov pa mogoče še kulturnih dvoran. 

Dom za starejše

V naslednjih petih letih bi lahko občina Črenšovci namenila za investicije vsaj 6 milijonov EUR, če prištejemo še sredstva države, EU in zasebnikov pa čez 12 milijonov EUR.

Predlagam DOM ZA STAREJŠE

Mika me, da bi se sam angažiral, ko in če bom uspel prepričari večino svetnikov !?

Pripadnost občini

Pojavlja se vprašanje, naj deluje občina po načelu:

v občini eno gasilsko društvo, eno reprezentativno kulturno dvorano, eno osredno proslavo,…

ali po načelu:

vse u vsako vas.

Sam sem pristaš prve opcije, zanimivo pa bi bilo slišati mnenje občanov.

4. seja OS občine Črenšovci

Seja je bila 8.3.2007 ob 17 uri v občinski sejni sobi (zapisnik). Glavne značilnosti seje bi lahko strnili v točkah:

1. Župan je predlagal proračun, ki ga je predhodno uskladil z neformalno skupino svetnikov.
2. Predlog proračuna je bil v OS potrjen brez problemov, z enim bolj slučajnim amandmajem.
3. Nekatere ‘težke’ postavke (v romsko naselje, obrtna cona, izobraževanje) so nedefinirane, ni poznan pravi smoter postavk, v nekaterih primerih tudi ni zakonske podlage za izvedbo predvidenih projektov.
4. Romska problematika občino vedno bolj (finančno) obremenjuje, občina pa s svojimi projekti (nepotrebna prostorska širitev šole ipd) tako rekoč vzbodbuja dodatno priseljevanje Romov.
5. Prihodki so se močno povečali zaradi nove zakonodaje, razvojnih projektov pa proračun ne vsebuje, pri investicijah gre za razdeljevanje ‘po ključu’ (v glavnem za asfalt).
6. Občina ni zadolžena, kar je svetla točka proračuna. Žal to praviloma gre na račun počasnega in nekvalitetnega izvajanja projektov, interesnega vpliva peščice posameznikov, posledično tudi dviguje stroške.
7. Občina ne razmišlja o programih javno-zasebnega partnerstva, do potencialnih vlagateljev nima pozitvno aktivnega odnosa.
8. Proračun zagotavlja sredstva za zaposlitev konkretne osebe za konkretno delovno mesto, čeprav je občina očitno kadrovsko ‘podhranjena’ pri pripravi projektov za sodelovanje na razpisih za pridobitev domačih in evropskih razvojnih sredstev.
9. Sprejeti odlok o proračunu daje županu pooblastilo, da postavke proračuna ‘premeša’ po svoje.

Občinski prostorski načrt – drugič

Na marčni, danes začeti, seji DZRS je na dnevnem redu tudi PREDLOG ZAKONA O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU (ZPNačrt). Vsebina zakona je:

prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora, vrste prostorskih aktov, njihova vsebina in medsebojna razmerja ter postopki za njihovo pripravo in sprejem, premljanje stavbnih zemljišč ter vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema.

Zakon ureja odnos med državo in občinami (regijami) glede prostorskega načrtovanja na novo, občine razbrenenjuje obenem pa jih obvezuje k smotrnemu ravnanju s prostorom.