Predlog občinskega proračuna

Večina postavk je enostavno fiksiranih. Lahko bi bil soliden dokument, možno ga je zagovarjati, možno ga je kritizirati, predlagati nove ‘pametne’ popravke. Meni sta v oči padli dve stvari, za večino verjetno nepomembni dejstvi, sam pa sem prepričan, da če kaj, potem to lahko negativno vpliva na kvaliteto življenja v občini. Gre za:

1. prostorski plan in njemu prilagojen proračun, ki ne privablja investitorje in
2. občina se spreminja v nekakšen romski center.

Če kdo ima kakšno mnenje, ga bom z veseljem komentiral ?!

Nova maša v Črenšovcih

V Črenšovcih je bila včeraj nova maša, ‘pel’ jo je Boris Tibaut. Prijeten fant in mož, ki daje občutek resnosti in inteligence. Čestitam mu in mu želim veliko uspeha pri njegovem nadaljnjem delu, predvsem pa osebne sreče in zadovoljstva pri delu. Vedno sem občudoval ljudi, ki so pripravljeni ‘delati’ z ljudmi in za ljudi, se žrtvovati, mogoče tudi zato, ker sam tak nisem.

Nova maša je bila vedno nekaj posebnega in ljudje so se je vedno radi udeleževali. Ker postaja redek dogodek, dandanes še toliko rajši. V Črenšovcih smo včeraj imeli srečo, bilo je lepo vreme. Prišlo je mnogo ljudi. Organizacija je bila odlična. Zelo dobro je bilo poskrbljeno za versko oziroma duhovno hrano in tudi za telesno. Čestitam obojim organizatorjem. Vsa čast številnim posameznikom, ki so pripravljeni cel teden žrtvovati za številna lačna bitja, ki proti koncu maše le še pozorno čakajo trenutek, ko se bodo lahko usmerili proti bogato obloženim štandom s hrano in pijačo, priznam, tudi sam sem bil med njimi. Poleg časti izrekam vsem seveda tudi iskreno zahvalo.

Maša je verski dogodek, je molitev in premišljevanje, je tudi skupinsko petje in sporočilo pridige. Uh, umetnost pridige. Redki so, ki znajo povedati dovolj, obenem pa ne preveč. Opazil sem, da so nekateri, ki praviloma govorijo preveč, govorili manj. Pogrešal sem nekatere, ki bi morali biti prisotni na novi maši v Črenšovcih, pa jih ni bilo (zelo rad bi slišal razloge), pogrešal sem tudi našega škofa. Nova maša je namreč dogodek, je pa tudi sporočilo, nam vernikom in duhovniškemu ‘kolektivu’.

Ravno v tem času papež Benedikt XVI ponovno uvaja latinsko mašo. Duhovnik je spet, po tridesetih letih, lahko obrnjen stran od vernikov, proti Bogu, je vez med Bogom in človekom. Tako naj bo. Duhovnik naj uči, naj vzgaja, naj razlaga, duhovnik lahko spoveduje, lahko kara, lahko se moti, lahko je tudi politično angažiran. Paradoksalna se zdi trditev: bolj je cerkev laična, bolj se oddaljuje od svojega poslanstva. Za mnoge je sporna politična angažiranost cerkve, po mojem je lahko sporna le aktivnost laikov v imenu cerkve. Ob tem bi rad zapisal še eno resnico: Konzervativizem je pogoj za napredek in razvoj, drugačen pristop je le način za ugotavljanje napak in zablod.

V Črenšovcih rabimo trgovino

Med leti 1995 in 2000 se je trgovina v Sloveniji na novo organizirala. V ostrem spopadu trgovcev so odleteli mnogi občinski distributerji (tudi kakšen občinski Đek), po takratni terminologiji razdeljevalci oziroma oskrbovalci za proizvodne in ljudske potrebe (v M.Soboti Potrošnik, v Lendavi pa Univerzale). Največji distributer Merkator se je z Jankovičevim prihodom spremenil v agresivnega prevzemnika, konkurenčni Interšpar pa nam je s svojimi trgovskimi centri omogočil, da smo prvič lahko okusili blišč zahodnega potrošništva (pa tudi čredni nagon).

Občinski svetnik Mirko Šernek je na četrtkovi seji občinskega sveta postavil zelo dobro vprašanje: “Kdaj bodo Črenšovci dobili večjo trgovino, primerno trenutnim potrebam?”. Župan je obljubil, da bo o problematiki povprašal morebiti zainteresirane trgovce in da bo na naslednji seji o tem poročal.

Dejstvo je, da v konkurenčnem boju med trgovci danes odloča predvsem ekonomija obsega in atraktivne lokacije. Največja trgovca v Sloveniji sta pred letom 2000 zelo intenzivno iskala nove lokacije, da bi si pridobila konkurenčno prednost. Direktor Interšpara gospod Mervič me je leta 2000 povprašal za mnenje glede možnih lokacij vzhodno od M.Sobote. Od treh možnih: Beltinci, Črenšovci in Lendava je na žalost spregledal ravno Črenšovce. Razlog je po moje samo eden, ni bilo na razpolago ustrezne lokacije.

Vprašanje gospoda Šerneka se da razumeti ironično. Občinski svet sprašuje trgovce: “Zakaj Črenšovci nimajo ustrezne trgovine?”,  namesto, da bi občina (svetniki in župan)odgovorila na vprašanje trgovcev: “Zakaj občina ni predvidela ustrezne lokacije za trgovinsko dejavnost?” In smo spet pri vprašanju: “Kaj je osnovna funkcija občine?”. Za mene je odgovor jasen:”Gospodarjenje s prostorom!”.

Odločitve, v kateri vasi bomo naredili nov pločnik, asfaltirali cesto, obnovili kulturno dvorano ipd bi po moje lahko mirno prepustili občinski upravi (najbolje kar naši Jožici), mi politiki (svetniki in župan) pa poskrbimo za tisto, kar je naloga politikov, tako nebi mogli priti v situacijo, da postavljamo vprašanja, na katera bi morali sami odgovarjati.

j. nerad

Ne župnik, ne doktor, ne učitelj

Rad bi se zahvalil trnarčaru (vprašanja in odgovori), ki me, tako razumem, vzpodbuja, da še naprej vztrajam pri pisanju tega bloga. Priznam, nisem največji vernik blogerije, verjamem, da je lahko zametek nekega novega medija, zaenkrat pa to ni, je v glavnem nakladanje nekih ‘hadov’.

Še bom pisal na tem blogu( o občini Črenšovci – o drugih temah pa drugje), ko bom imel kaj povedati, pa tudi komu povedati. Zaenkrat se mi zdi, da sem bistveno o izkoriščenih in zamujenih razvojnih možnostih občine že povedal. Naj ponovim: Neučinkovito črpanja državnih in evropskih razvojnih sredstev; vzpodbujanje priseljevanja socialno šibkih, večinoma romov; odsotnost prostorskega plana občine- v nasprotju z veljavno zakonodajo; nezakonito in negospodarno ravnanje z zazidljivo površino; težnja po preoblikovanju osnovne šole v nekak romski izobraževalni center ipd.

Želim si konstruktivne debate, tudi v občinskem svetu, izražanje lastnega mnenja, ne prikimavanja, želim si političnega tekmovanja, ne pa dvigovanja rok za sejnino. Ne želim biti ne župnik, ne doktor in ne učitelj, pa naj se razume to dobesedno ali v prenesenem pomenu. Za razvoj smo odgovorni vsi. Ko si ga bomo želeli in odgovorno ravnali, ga bomo tudi dosegli.

lp j.nerad

Dom za starejše (2)

V Ljubljani je čakalna doba za sprejem v dom za starejše deset let.  Prej ali slej bo podobna čakalna doba tudi pri nas.

Imam občutek, da je večina mojih sovaščanov prepričanih, da bodo na stara leta za njih poskrbeli otroci. 

Zmota, pa tudi, če je posledica naivnosti, običajno drago stane.

Vsa čast Markoja

Televizija Slovenija poroča, da bo investitor iz Nemčije v odranski industrijski coni zgradil tovarno in v njej zaposlil 150 delavcev. Če se bo ta napoved uresničila, je potrebno županu Markoji dati čast in priznanje za zasluge pri razvoju občine Odranci.

Me prav zanima, kako se počutijo župani sosednjih občin, Markoja jim je speljal ‘posel’ in obenem pokazal, kako je potrebno županovati v interesu občanov. Odranci so na poti gospodarskega razvoja, ostale občine pa v glavnem razmišljajo o ‘uravnoteženi’ gradnji cest in pločnikov pa mogoče še kulturnih dvoran. 

Dom za starejše

V naslednjih petih letih bi lahko občina Črenšovci namenila za investicije vsaj 6 milijonov EUR, če prištejemo še sredstva države, EU in zasebnikov pa čez 12 milijonov EUR.

Predlagam DOM ZA STAREJŠE

Mika me, da bi se sam angažiral, ko in če bom uspel prepričari večino svetnikov !?

Pripadnost občini

Pojavlja se vprašanje, naj deluje občina po načelu:

v občini eno gasilsko društvo, eno reprezentativno kulturno dvorano, eno osredno proslavo,…

ali po načelu:

vse u vsako vas.

Sam sem pristaš prve opcije, zanimivo pa bi bilo slišati mnenje občanov.

4. seja OS občine Črenšovci

Seja je bila 8.3.2007 ob 17 uri v občinski sejni sobi (zapisnik). Glavne značilnosti seje bi lahko strnili v točkah:

1. Župan je predlagal proračun, ki ga je predhodno uskladil z neformalno skupino svetnikov.
2. Predlog proračuna je bil v OS potrjen brez problemov, z enim bolj slučajnim amandmajem.
3. Nekatere ‘težke’ postavke (v romsko naselje, obrtna cona, izobraževanje) so nedefinirane, ni poznan pravi smoter postavk, v nekaterih primerih tudi ni zakonske podlage za izvedbo predvidenih projektov.
4. Romska problematika občino vedno bolj (finančno) obremenjuje, občina pa s svojimi projekti (nepotrebna prostorska širitev šole ipd) tako rekoč vzbodbuja dodatno priseljevanje Romov.
5. Prihodki so se močno povečali zaradi nove zakonodaje, razvojnih projektov pa proračun ne vsebuje, pri investicijah gre za razdeljevanje ‘po ključu’ (v glavnem za asfalt).
6. Občina ni zadolžena, kar je svetla točka proračuna. Žal to praviloma gre na račun počasnega in nekvalitetnega izvajanja projektov, interesnega vpliva peščice posameznikov, posledično tudi dviguje stroške.
7. Občina ne razmišlja o programih javno-zasebnega partnerstva, do potencialnih vlagateljev nima pozitvno aktivnega odnosa.
8. Proračun zagotavlja sredstva za zaposlitev konkretne osebe za konkretno delovno mesto, čeprav je občina očitno kadrovsko ‘podhranjena’ pri pripravi projektov za sodelovanje na razpisih za pridobitev domačih in evropskih razvojnih sredstev.
9. Sprejeti odlok o proračunu daje županu pooblastilo, da postavke proračuna ‘premeša’ po svoje.

Občinski prostorski načrt – drugič

Na marčni, danes začeti, seji DZRS je na dnevnem redu tudi PREDLOG ZAKONA O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU (ZPNačrt). Vsebina zakona je:

prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora, vrste prostorskih aktov, njihova vsebina in medsebojna razmerja ter postopki za njihovo pripravo in sprejem, premljanje stavbnih zemljišč ter vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema.

Zakon ureja odnos med državo in občinami (regijami) glede prostorskega načrtovanja na novo, občine razbrenenjuje obenem pa jih obvezuje k smotrnemu ravnanju s prostorom.